Grad Rihenberk-Branik

Grad Rihemberk stoji na strmi vzpetini Golec nad dolino potoka Branica nad vasjo Branik na strateški točki prehodnega območja med Vipavsko dolino in Komenskim Krasom.

Konec 12. stoletja ga je zgradil goriški ministerial s Tirolskega, vitez Ulrik I. Rihemberški Grad je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1230.

Ulrik V. Rihemberški je nato leta 1356 sklenil pogodbo z Benečani, in se omenja v mirovni pogodbi med Ogrskim kraljem in Benečani z dne 18. februarja 1358 kot zaveznik

Leta 1365 je Ulrik V. Rihemberški predal svoje štiri gradove, goriške fevde – Rihemberk, Dornberk ter koroška Waidegg in Rauchenstein – avstrijskemu vojvodi Rudolfu IV. in jih od njega prejel nazaj v fevd.

Leta 1372 je rodbina Rihemberških izumrla in grad je prešel v last Goriških grofov, ki so ga upravljali nadaljnjih 130 let. Tako so na gradu gospodovali številni zakupniki in zastavni lastniki, med njimi Thurni. Leta 1386 ga je podedovala Katarina Goriška, poročena z bavarskim vojvodo Janezom II. Leta 1393 pa so ga goriški grofje od Bavarcev odkupili. Leta 1508 so grad začasno zasedli Benečani. Po tem ga je dobil v fevd Janez pl. Neuhaus. Po letu 1500 so grad in posest podedovali Habsburžani.

Konec 16. stoletja je grad bil v lasti nadvojvode Ferdinanda, ki ga je leta 1629 najprej zastavil Lanthierijem. Leta 1646 je Rihemberk kupil baron Gašper Lanthieri in v lasti te rodbine je bil do konca druge svetovne vojne – to je celih 400 let.

Sredi 17. stoletja so Lanthieriji gradu dodali baročne prvine, v drugi polovici 19. stoletja pa romantične neogotske prvine.

Med 1. svetovno vojno je bila na gradu urejena avstrijska zasilna bolnica. Grad so februarja 1944 požgali in minirali partizani. Po tej vojni je grad začela obnavljati zavezniška vojaška uprava, po priključitvi Primorske pa je bil grad nacionaliziran in šele v šestdesetih letih je bil deležen prvih obnovitvenih del.

 

Sedaj je grad urejen kot turistični objekt. Med leti 1990 in 2005 je bil v državni lasti in nadalje propadal. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Nato je država grad podarila občini Nova Gorica. Pri prevzemu se je mestna občina Nova Gorica zavezala, da ga bodo obnovili in odprli do leta 2023 za javnost. Delno so ga za javnost odprli že poleti 2017. V najem in upravljanje ga je dobil zasebni zavod Svitar iz Tolmina, ki na gradu organizira oglede in kulturno-zgodovinske dogodke.

Grad je pozidan v obliki nepravilnega peterokotnika, v grajskem jedru pa izstopa mogočen okrogli cca 27 metrov visok stolp, ob katerem je pozidana grajska kapela, na drugi strani pa palacij.

Grajen je bil v več razvojnih fazah vse od 13. stoletja dalje. Grajska zasnova je obdana z renesančnim obzidjem z okroglimi obrambnimi stolpi (rondelami). Z gotskim stolpom iz 15. stoletja in klasicističnim vhodom iz 17. stoletja se uvršča med veličastnejše slovenske gradove. Vir:Iz Wikipedije

 

  

  __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

Turistična vodnica Irena Komel

00386 (0)40 230 525

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

O meni

Irena Komel - turistična vodnica.

Državna licenca TVO919

 

 

 

Kontakt

  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
  • 00384 40 230 525

Dobro je vedeti

Spletna stran

Avtorske pravice:

e-Moda Design

00386 40 134 744