Slovenska obala je kratka, a kljub temu zelo raznolika. Obalni pas je ozek, za njim pa se dviguje nizko gričevje na katerem raste oljka in vinska trta, zorijo breskve in fige.

Tu najdete številne naravne in kulturne znamenitosti. Koper, Izola, Piran ter Portorož so le največja mesta na obali, v zaledju pa se skriva še veliko majhnih vasic s tipičnimi kamnitimi hišami in dvorišči.
Sprehodite se po ozkih ulicah enega od obalnih mest, obiščite muzeje, oglejte si male cerkvice ali pa preprosto posedite na soncu.

Pridite na obalo poleti in privoščite si kopanje na eni od plaž ali pa se vkrcajte na ladjico in zaplujte na panoramsko vožnjo.

Privoščite si kulinarične dobrote iz bogate domače kuhinje, ki je pestra predvsem pa okusna. Postregli vam bodo s svežo sezonsko solato zabeljeno z olivnim oljem.

Pokusite joto ali pa zelenjavno mineštro, ribji golaž ali pa sveže pripravljene ribe. Vse skupaj pa poplaknite z refoškom ali če vam je ljubše, z malvazijo.

Kaj če bi si slovensko obalo ogledali malo drugače? Recimo kar z morske strani. Vkrcali bi se na ladjico in križarili ob obali. Pluli bi mimo Kopra, Izole, Strunjana, okoli rta Madona do Pirana in po želji bi pristali v enem od mest in si ga ogledali.

Medtem, ko bi nas barka zibala in veter hladil, bi si privoščili ribe na žaru za tiste, ki rib ne marate bi bilo na voljo drugo meso, za vegetarijance pa zelenjavni meni. In če bo vroč poletni dan? Bi se osvežili v morju? Edina obvezna oprema je dobra volja in seveda kopalke.

Portorož Kraj se je začel razvijati že v rimskem obdobju, v 13. stoletju pa že postane lokalno znan kot zdraviliški kraj. Njegov pravi vzpon pa se začne leta 1897, ko je uradno razglašen za klimatsko zdravilišče.

Obe vojni nekoliko omejita njegov napredek, ki se po letu 1960 začne ponovno vzpenjati. Danes je mesto posejano s hoteli, restavracijami, bari, casinoji, starimi vilami in drugim turističnimi objekti. Nočno življenje poteka v barih.

V poletnem času pa spada portoroška plaža med najbolj zasedene na slovenski obali.

Na koncu mesta se nahaja marina Portorož. V mestu delujejo Fakulteta za pomorstvo in promet, Visoka šola za hotelirstvo in turizem ter Srednja pomorska šola Portorož. Nedaleč stran je mednarodno letališče, Sečoveljske soline in Seča s Kampingom Lucija, Formo Vivo in vrtom kaktusom.

Soline Od ustju reke Dragonje se na približno 650 ha površin razprostirajo še delujoče Sečoveljske soline.

Danes nimajo več gospodarske vloge kot nekoč, ampak vlogo ohranjanja solinarstva, predvsem pa naravovarstveni pomen, saj nudijo zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

Oglejte si park in sprehodite se med solnimi polji v spremstvu vodnika, ki vam bo razložil postopek pridobivanja soli in predstavil park.

Nekoč je bilo na slovenski obali več solin. Postavljali so jih na izlivnih območjih rek, kjer so zalive preoblikovali v soline. Nahajale so se v Kopru, Izoli, Luciji, Sečovljah in Strunjanu. Razen Sečoveljskih so ohranjene še soline v Strunjanu, vendar tam ne pridobivajo več soli in so veliko manjše.

Prvi napisi o solinah segajo v leto 804, že v 14. stoletju pa pride do uvedbe tako imenovanega Paškega načina solinarstva. Ta postopek je omogočil pridobivanje čiste, bele soli visoke kvalitete. Večje pridobitve so bile v 19. stoletju, ko so postavili vetrne črpalke.

Te so olajšale delo in povečale učinkovitost. Pridobivanje soli je potekalo v poletnih mesecih. Celotna solinarska družina se je takrat preselila v soline. V ta namen so iz laporja ali apnenca zgradili hiške, katerih ostanki so vidni še danes. V spodnjih prostorih so skladiščili sol v zgornjih pa je družina živela.

Strunjan Rezervat je del krajinskega parka Strunjan. Obsega 16 ha, ki zajema 4 km dolgo obalo Strunjanskega polotoka in 200 metrski pas obalnega morja. Nad morjem se dviga največja obmorska flišna stena ob jadranski obali visoka do 80 m, zgrajena iz mehkih kamnin, ki jo dež, veter in morje neprestano preoblikujejo.

Ob vznožju klifa se je izoblikovala prodna terasa na morskem dnu pa so pravi podvodni travniki v katerih so dom našli velikanski leščurji. V zalivu so še lepo ohranjeni ostanki opuščenih solin.

Hrastovlje Mala Istrska vas leži na meji med kraškim robom in Istrskim polotokom. Poznana je po cerkvi sv. Trojice iz 13. stoletja zgrajene v Romanskem slogu. V 16. stoletju so jo obdali z obzidjem, da so se v času turških upadov ljudje zatekli na varno.

Največji zaklad so freske, ki pokrivajo celotno notranjost cerkve in predstavljajo zgodbe iz stare in nove zaveze, kot nekakšen biblijski strip. Najzanimivejši del "stripa", ki je delo slikarja Giovannija di Castua (Janeza iz Kastava) je nedvomno mrtvaški ples.

Turistična vodnica Irena Komel

00386 (0)40 230 525

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

• Nazaj
• Naprej