Goriški grad je danes sedež Muzeja goriškega srednjega veka, v katerem je shranjena zbirka kopij hladnega orožja (1271 - 1500) in vojnih strojev za obleganje mest. V grajskih prostorih je tudi soba srednjeveške glasbe in bogata didaktična dvorana.

Goriški grad je bil zgrajen v XI. stoletju, s povečanjem oblasti goriških grofov, ki so takrat vladali tudi na Tirolskem in na drugih ozemljih pa je doživel več razširitvenih posegov. Vojni in družinski dogodki ter različna zavezništva so grofijo privedli pod habsburško oblast, tako da je leta 1500 goriški grad, ob smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta, fevd prevzel Maksimilijan I Habsburški. Slednji je še bolj utrdil grad, njegova prizadevanja pa niso mogla zaustaviti beneških čet, ki so grad zasedle za krajši čas, od leta 1508 do leta 1509.

Goriški grad kot vojašnica in ječa je v XVII. stoletju izgubil večji del svoje srednjeveške podobe. Obrambni stolpi in smodnišnice na severnem in severozahodnem predelu so iz XVIII. stoletja. Na začetku XVIII. stoletja je bil zgrajen nov obrambni stolp in dograjen del obzidja v smeri Kostanjevice. Pod vodstvom slavnega inženirja, astronoma in matematika Edmunda Halleya, ki je odkril istoimenski komet, so bila izvedena še dodatna obrambna dela.

Vhod v goriški grad straži lev svetega Marka, ki je bil sem postavljen leta 1919: ko je leta 1509 kip prišel iz Benetk, so bile cesarjeve čete tik pred tem, da ponovno zasedejo mesto, zato simbola Beneške republike, ki naj bi kraljeval na mestnem stolpu, niso uporabili celih štiristo let.

Najstarejši del gradu je grofovska palača na kateri so v obdobju med XV. in XVI. stoletjem dogradili še palačo deželnih stanov.

Ogled goriškega gradu se zančne v pritličnih prostorih. Tu se nahajata kuhinja in jedilnica s pohištvom iz tistega časa. Vzdolž stopnišč si lahko obiskovalec ogleda bogato zbirko obrtniških izdelkov, med katere sodijo skrinje, mize in stoli iz srednjega veka, renesanse, baroka in XIX. stoletja.

Izredno bogata je tudi zbirka slik in kipov, ki krasijo notranje prostore, skupaj s kositrovimi posodami, keramikami, helebardami in oklepi.

Med prvo svetovno vojno je goriški grad utrpel veliko škodo zaradi obstreljevanja, zato ga je v letih 1934 - 1937 Državna ustanova za spomeniško in vojno varstvo iz Trsta na novo zgradila pod vodstvom arhitekta Ferdinanda Forlatija.

Obnovitveni poseg naj bi gradu povrnil prvotno srednjeveško in renesančno podobo, s posebnim poudarkom na staro strukturo gradu, ki je prišla na dan med obnovitvenimi deli.

Vir: turistična spletna stran Dežele Furlnije Julijske Krajine

Turistična vodnica Irena Komel

00386 (0)40 230 525

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

• Nazaj
• Naprej