Goriška dežela sonca, prepojena z burno zgodovino. Že od nekdaj je Goriška zaradi svoje strateške in komercialne lege privabljala naseljence, danes pa popotnike. Dežela leži na zahodnem delu Slovenije, na stičišču Alpskega in Mediteranskega sveta, na ravnini nastali iz soškega proda na katerega se je nalagala rodovitna prst. Obkrožena je z nizkim hribovjem in Goriškimi brdi, na zahodu pa se odpira v Furlansko nižino.
Goriško deli meja med dvema državama, Slovenijo in Italijo, vendar se dandanes ta meja komaj opazi. Nekoč je meja strogo delila dve državi, dva naroda in dve ideologiji.
Navkljub vsemu, tu že stoletja v sožitju živijo tri kulture: slovanska, romanska in furlanska. Skupaj so zapustile bogato kulturno dediščino in pestro kulinariko.
Tu so kraji, kjer so potekali najhujši boji med prvo svetovno vojno, o kateri še danes pričajo spomeniki, kostnice, pokopališča, kaverne in druge znamenitosti. Prepustite svoj avanturistični duh, da se poda v eno od še ohranjenih kavern in se vživi v življenje in smrt vojakov na Soški fronti.
Med najimenitnejše nedvomno spada kamniti Solkanski most čez reko Sočo, ki je s svojim lokom največji na svetu med kamnitimi železniškimi mostovi.
Slovenska obala je kratka, a kljub temu zelo raznolika.
Obalni pas je ozek, za njim pa se dviguje nizko gričevje na katerem raste oljka in vinska trta, zorijo breskve in fige.
Tu najdete številne naravne in kulturne znamenitosti. Koper, Izola, Piran ter Portorož so le največja mesta na obali, v zaledju pa se skriva še veliko majhnih vasic s tipičnimi kamnitimi hišami in dvorišči.
Sprehodite se po ozkih ulicah enega od obalnih mest, obiščite muzeje, oglejte si male cerkvice ali pa preprosto posedite na soncu. Pridite na obalo poleti in privoščite si kopanje na eni od plaž ali pa se vkrcajte na ladjico in zaplujte na panoramsko vožnjo.
Privoščite si kulinarične dobrote iz bogate domače kuhinje, ki je pestra predvsem pa okusna.
Postregli vam bodo s svežo sezonsko solato zabeljeno z olivnim oljem. Pokusite joto ali pa zelenjavno mineštro, ribji golaž ali pa sveže pripravljene ribe. Vse skupaj pa poplaknite z refoškom ali če vam je ljubše, z malvazijo.
Vipavska dolina je dežela mnogih barv. V zgodnji pomladi je v nežno beli barvi sadnega cvetja, poleti pa se odene v pisane barve zrelega sadja.
Planote krasijo zeleni travniki s cvetjem živih barv.
Dolina leži na zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino.
Reka Vipava tu začenja svoje popotovanje in se v spodnji Vipavski dolini izlije v Sočo. Območje je reliefno, pedološko in klimatsko zelo pestro. Dežela ima burno preteklost, saj je od nekdaj stala na križišču pomembnih poti.
Na gričevju, obsijanem s soncem, se razprostirajo vinogradi. Tu Vipavci gojijo kar 25 sort trte in temu primerna je tudi ponudba vina.
V nižini doline so podnebni pogoji skoraj idealni za pridelovanje sadja in zelenjave. To je posledica vegetacijske dobe, ki je za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. Na severnih visokih planotah pa je podnebje povsem celinsko, zato tam pozimi ne manjka snega. Obsežni pašniki na Nanosu omogočajo slastno pašo, osnovo za kakovostno mleko. Ne smemo pozabiti tudi znane vipavske burje. Ta severovzhodni veter se z gorskih vrhov zaganja v dolino s hitrostjo tudi do 180 km/h.
Soška dolina dežela neokrnjene narave, čistih rek in bistrih potočkov. V osrčju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka se pod mogočnimi gorami skrivajo gorski travniki, male vasice in številne naravne znamenitosti.
Največji pečat pa dolini daje smaragdna reka Soča.
Spustite se po brzicah reke Soče v velikih gumenjakih ali malih kajakih ali pa se prepustite spustom po soteskah in slapovih.
Za ljubitelje pohodništva je tu na tisoče kilometrov označenih poti, ki vodijo na vrhove in k planinskim kočam. Prepustite se spustom z gorskimi kolesi ali poletite s padalom.
Pot ob Soči vas popelje mimo treh tipov pokrajine, Alpske, Dinarsko-Kraške in Mediteranske. Poleg naravnih lepot in kulturno zgodovinskih znamenitosti dolina nudi še športne atrakcije. Zgornja Soška dolina, ki zajema razgiban gorski svet, se razprostira od Bovca do Tolmina, spodnja pa od Mosta na Soči do Solkana, kjer se spusti v goriško ravnino in postopoma v furlansko nižavje. Po njej teče reka Soča, ki je dolga 137 km in vse do Solkana teče po slovenskem ozemlju. Od tu dalje pa vse do izliva v Jadransko morje pri Tržiču njena pot poteka po italijanskem ozemlju. Že njen kraški izvir je priljubljena turistična točka. Vse do Tolmina je reka neonesnažena in zato se je tu začel razvijati turizem z adrenalinskimi športi.
Kras, kraj kjer se popotnik ustavi v prijetni gostilni, turistični kmetiji, vinotoču ali osmici.
Pustite se razvajati z domačo hrano in s kozarčki okusnega kraškega terana in drugih vin.
Obisk Krasa je doživetje v vsakem letnem času.
V jeseni je kraška planota najlepša, saj zažari v ognjeni rdeči barvi ruja in v pisanih listih vinske trte, kot tudi v času trgatve, ko se trte polne sladkega grozdja.
Kras leži na JZ delu Slovenije, vpet v objemu Tržaškega zaliva, Vipavske doline, Brkinov in slovenske Istre. Apnenčasta planota, ki že tisočletja vabi ljubitelje naravnih in kulturnih lepot na popotovanje in spoznavanje zanimivih značilnosti kraškega sveta.
Za Kras so v osnovi značilni trije pojmi teran, pršut in burja vendar Kras ponuja še mnogo več.
Trnovka planota in Trnovski gozd
Ko v dolini pripeka peklenska vročina je Trnovski gozd kot nalašč za sprostitev in rekreacijo.
Ne zamudite piknika pod krošnjami dreves, kolesarjenja po makadamskih poteh ali sprehod po gozdnih stezicah ob katerih rastejo rdeče maline in v jeseni gobe.
Je kraška planota, ki predstavlja skrajni severozahodni del mogočnega Dinarskega gorovja. Je brez tekoče vode na površju in razčlenjen z zaprtimi globelmi, griči in hribi, jamami, brezni in drobnimi kraškimi oblikami.
Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Podnebje tu določata nadmorska višina in lega. Značilen vremenski pojav je burja, ki se s planote spušča proti morju in njeni sunki včasih presežejo hitrost 100 km/h.
Naselja so se oblikovala z novejšo višinsko kolonizacijo. Prevladujejo gručaste vasi in samotne kmetije. To območje je eno izmed najredkeje naseljenih območij na slovenskem.
Poleg gozdarstva je zelo pomembno kmetijstvo, osnovna panoga pa je živinoreja. Vse bolj pomemben pa postaja turizem. Goste privablja neokrnjena narava, strma pobočja, ki predstavljajo izziv pohodnikom, vabljive pa so tudi nekatere kraške oblike, predvsem ledene jame. Številne gozdne poti, ki so skrite med krošnje dreves, so primerne za sprehode in kolesarjenje, še posebej v poletnem času.
Banjška Planota
Tla na Banjški planoti so povečini zakrasela, zato večinoma ni tekočih vod. Zaradi velike nadmorske višine razmere na Banjški planoti niso ugodne za kmetijstvo so pa tu boljši pogoji za živinorejo
Na planoti prevladujejo manjša naselja in zaselki ter posamezne kmetije. Banjška planota je bila že od nekdaj dobro naseljena. Med starejšimi naselji so zrasla manjša. Tipičen primer je Lokovec, kjer je na ogled mali muzej kovaštva s predstavitvijo tradicionalnega načina kovanja, ter stalna razstava o škofu Metodu Pirihu. Banjšice imajo tako, kot vsi okoliški kraji bogato zgodovino. Del te zgodovine se hrani v zbirki opreme in orožja iz prve svetovne vojne. V vasi Banjščice boste našli edinstvene izdelke domače obrti. Med temi so nekaj posebnega svitki, ki so jih nekoč žene uporabljale, kot pomoč pri nošenju košar na glavi.
Ko se boste potepali po planoti nikakor ne smete izpustiti dobrote iz domače shrambe. Obiščite ekološko kmetijo Fabjan ali pa zeliščni center v Grgarskih Ravnah. Predvsem pa vas bo tu pričakala neokrnjena narava, svež zrak in bogat živalski svet.
Zadnjo nedeljo v juliju se nam boste na Banjšicah lahko pridružili na tradicionalnem Prazniku košnje. Povorka s prikazom košnje nekoč in danes, vozovi iz različnih okoliških vasi, na katerih se ponazarjajo stari običaji, kmečke igre, kulinarična razstava dobrot iz domačih peči, ki jih pripravljajo žene iz Aktiva kmečkih žena Banjšice.
Turistična vodnica Irena Komel
00386 (0)40 230 525
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.